Suuratu Al-Ahzab
PDF —
73 Aaya Medinan PDF
Built right in your browser — download starts automatically

Suuratu Al-Ahzab pdf — Aawto (Fulfulde)

Suuratu Al-Ahzab pdf Fulfulde — Aawto Suuratu Al-Ahzab Jaaɓtinde. Al-Ahzab (Medinan) 73 Aaya.



Suuratu Al-Ahzab
73 Aaya · Medinan · Fulfulde
bismillah
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟ
Ko an yo Annabiijo! Hulu Alla, wata a ɗofto heeferɓe ɓen e naafiqiiɓe ɓen. Pellet, Alla laatike Annduɗo, Ñeeñuɗo
ﭠﭡﭢﭣﭤﭥﭦﭧﭨﭩﭪﭫﭬﭭ
Jokku ko wahayinaa kon e maaɗa, immorde ka Joomi maa. Pellet, Alla laatike Humpitiiɗo ko golloton kon
ﭮﭯﭰﭱﭲﭳﭴﭵ
Fawo e Alla. Alla yonii faweteeɗo e mun
ﭶﭷﭸﭹﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉﮊﮋﮌﮍﮎﮏﮐﮑﮒﮓﮔﮕﮖ
Alla waɗanaali neɗɗanke ɓerɗe ɗiɗi e nder fulkuru makko. O waɗaali kadi resondiraaɓe mon ɓen ɓe nanndinirton, neeniraaɓe mon. O waɗaali kadi nodditirayɓe on (baaba ɓen), ɓiɗɓe mooɗon. Ɗum mooɗon, ko kongol mon [yaltungol e] kunndule mon. Alla non, no daala goonga, ko Kanko woni fewnoowo e focciingol ngol
ﮗﮘﮙﮚﮛﮜﮝﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕﯖﯗ
Noddiree ɓe baabiraaɓe maɓɓe ɓen: ko ɗum ɓuri nunɗude ka Alla. Si tawii non on anndaa baabiraaɓe maɓɓe ɓen, haray ko musiɗɓe mon ka diina e heftodiiɓe mon. Bakkaatu fawaaki on e ko woopoton (faayon) e mun, kono (on bakkondinay e) ko faandoriɗon ɓerɗe mon ɗen. Alla laatike Haforoowo, Hinnotooɗo
ﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦﯧﯨﯩﯪﯫﯬﯭﯮﯯﯰﯱﯲﯳﯴﯵﯶﯷﯸ
Ko Annabiijo on ɓuri hanndude e gomɗimɓe ɓen diini ko`e maɓɓe; suddiiɓe makko ɓen, ko neeniraaɓe maɓɓe. Joomiraaɓe enɗamaaji ɓen, ko yoga maɓɓe ɓuri hanndude yoga [e ndonndi ndin] ka Deftere Alla, diini gomɗimɓe ɓen e feruɓe ɓen, si wanaa hara on waɗan weldiiɓe mon [ɓe ronataa] ɓen moƴƴere. Ɗum wonii ko winndaa ka deftere
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟﭠﭡﭢﭣ
Janto tuma nde Men ƴettidunoo e Annabaaɓe ɓen ahadi maɓɓe, e ma’a an kadi, e Nuuhu, e Ibraahiima, e Muusaa e Iisaa ɓiɗɗo Maryama on: Men ƴettidi e maɓɓe ahadi tiiɗundi
ﭤﭥﭦﭧﭨﭩﭪﭫﭬﭭ
fii no [Alla] lamdora goonguɓe ɓen e goonga maɓɓe kan. O hebilanii yedduɓe ɓen, lepte muusuuɗe
ﭮﭯﭰﭱﭲﭳﭴﭵﭶﭷﭸﭹﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀﮁﮂﮃﮄ
Ko onon yo gomɗimɓe ! Annditee neema Alla on e dow mooɗon, tuma nde koneeli arunoo on, Men wurti e maɓɓe henndu e konuuli, ngu on yi`aali. Alla siforii Rentuɗo ko golloton
ﮅﮆﮇﮈﮉﮊﮋﮌﮍﮎﮏﮐﮑﮒﮓﮔﮕ
Tuma nde ɓe ardirannoo on, ka senngo dow mon e ka ley [saare] mon, e tuma nde gite ooñinoo, ɓerɗe ɗen hewtiri ka lookoƴe, hiɗon jikka Alla (ontuma) jikke luutondirɗe
ﮖﮗﮘﮙﮚﮛﮜ
Ko ɗon gomɗimɓe ɓen njariba, ɓe dilliniraa dillere saɗtunde
ﮝﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪ
Janto kadi, tuma nde naafiqiiɓe ɓen, e ɓen ɓe ñawu woni e ɓerɗe mun wi`aynoo: "Alla e Nulaaɗo Makko on fodaali men, si wanaa hodo
ﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕﯖﯗﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦﯧ
E tuma nde fedde goo e maɓɓe wi’unoo: "Ko onon yo yimɓe Yathrib ! Ñiiɓirde alanaa on (ɗoo), yiltitee [ka mon]". Fedde goo e maɓɓe no waynitoo Annabiijo on, hiɓe wi`a : "Cuuɗi amen ɗin ko na huncii", hara non wanaa ɗi hunciiɗi: ɓe faandaaki, si wanaa dogugol
ﯨﯩﯪﯫﯬﯭﯮﯯﯰﯱﯲﯳﯴﯵﯶ
Hay si tawno (ayɓe) ɓen naatiranno ɓe ɓannge mayre, refti ɓe lanndaa fitina (yeddugol), pellet, ɓe wonayno e mun, ɓe leelnataano e ɗum, si wanaa seeɗa
ﯷﯸﯹﯺﯻﯼﯽﯾﯿﰀﰁﰂﰃﰄﰅ
hara le gomɗii ɓe ahodiino e Alla ko adii, wonnde ɓe runtotaako ɓabbe. Ahadi Alla ndin non, ndi laatike lannditorteendi
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟﭠ
Maaku: "Dogugol nafataa on, si on dogu maayde maa hare; haray ɗum, on dakmitetaake, si wanaa seeɗa
ﭡﭢﭣﭤﭥﭦﭧﭨﭩﭪﭫﭬﭭﭮﭯﭰﭱﭲﭳﭴﭵﭶﭷﭸﭹﭺ
Maaku: "Ko hommbo woni daɗndoowo on e Alla, si O faandanike on bone, maa si O faandanike on yurmeende?" Ɓe heɓantaa ko`e maɓɓe gaanin Alla, giɗo wanaa ballo
ﭻﭼﭽﭾﭿﮀﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉﮊﮋ
Gomɗii Alla no anndi falaotooɓe ɓen e mon, e ɓen wi`anooɓe musiɗɓe maɓɓe ɓen :"Aree e amen", hara non ɓe arataa e hare nden, si wanaa seeɗa
ﮌﮍﮎﮏﮐﮑﮒﮓﮔﮕﮖﮗﮘﮙﮚﮛﮜﮝﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔ
ko wuddan ɓe on. Si kulol ngol arii, a yi`ay hiɓe ndaare, hara gite maɓɓe no yiilora wa mo maayde suddaa e mun. Si kulo ngol non yehii, ɓe laggora ɗemɗe muusuɗe, wuddangol moƴƴere nden. Ɓen ɗon, ɓe gomɗinaali, Alla bonnii golle maɓɓe ɗen. Ɗum wonii ko newanii Alla
ﯕﯖﯗﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦﯧﯨﯩﯪﯫﯬﯭﯮ
Hiɓe sikka koneeli ɗin yahataa. Hay si koneeli ɗin artii, ɓee [naafiqiiɓe] yelotono sinno hara nun hiɓe ka ladde hakkunde yimɓe ladde ɓen, hara hiɓe lanndo fii mon. Hay si ɓe tawtodano e mon, ɓe haɓataano si wanaa seeɗa nii
ﯯﯰﯱﯲﯳﯴﯵﯶﯷﯸﯹﯺﯻﯼﯽﯾﯿﰀ
Gomɗii laatanike on e Nulaaɗo Alla on, ñemtinal moƴƴal, wonannde on jortiiɗo Alla, e Ñalaande sakkitiinde nden, o jantii Alla ko ɗuuɗi
ﰁﰂﰃﰄﰅﰆﰇﰈﰉﰊﰋﰌﰍﰎﰏﰐﰑﰒﰓﰔ
Nde gomɗimɓe ɓen yi’unoo koneeli ɗin, ɓe wi`i: "Ko ɗum woni ko Alla e Nulaaɗo Makko on fodi men; haray Alla e Nulaaɗo Makko on goongii". Ɗum ɓeydaali ɓe, si wanaa gomɗinal e jebbilaare
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟﭠﭡﭢﭣﭤﭥ
Hino e gomɗimɓe ɓen, worɓe hunnuɓe ko ɓe ahodi e Alla kon : hino e maɓɓe timminɗo takke mun ɗen (haa o sahodinaa), hino e maɓɓe kadi haɓɓitiiɗo; ɓe waɗtitaali (ahadi ndin) mbattiigu
ﭦﭧﭨﭩﭪﭫﭬﭭﭮﭯﭰﭱﭲﭳﭴﭵﭶﭷ
Fii yo Alla yoɓir hunnuɓe ɓen sabu goongude maɓɓe, O lepta naafiqiiɓe ɓen, si Mo yiɗi, maa O jaɓana ɓe tuubuubuyee. Tawde pellet, Alla laatike Haforoowo, Hinnotooɗo
ﭸﭹﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉﮊ
Alla ruttidii yedduɓe ɓen e tikkere maɓɓe nden, ɓe heɓaali moƴƴere. Alla yonii gomɗimɓe ɓen e hare. Alla siforii Cemmbe e Poolal
ﮋﮌﮍﮎﮏﮐﮑﮒﮓﮔﮕﮖﮗﮘﮙﮚﮛ
O jipiini ɓen wallindirnooɓe jeyaaɓe e yimɓe Defte ɓen, ka tataaji maɓɓe ɗin, O weddii ɗenƴere e ɓerɗe maɓɓe; fedde goo (e maɓɓe) hiɗon wara, hiɗon daha kadi fede goo
ﮜﮝﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪ
O ronini on leydi maɓɓe, e galleeji maɓɓe, e jawle maɓɓe, e leydi ndi on tippaano e mun. Alla siforii hattanɗo kala huunde
ﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕﯖﯗﯘﯙﯚﯛ
Ko an yo Annabiijo ! Maakan suddiiɓe maa ɓen: "Si wonii ko nguurndam aduna faalaɗon e cuɗaari majjam, haray aree mi dakmita on, mi seera on [ontuma] cergal moƴƴal
ﯜﯝﯞﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦﯧﯨﯩﯪ
Si tawii non ko Alla faalaɗon, e Nulaaɗo Makko on, e galle laakara ɗen, haray pellet, Alla maranii moƴƴimɓe ɓen e mooɗon, njoɓdi mawndi
ﯫﯬﯭﯮﯯﯰﯱﯲﯳﯴﯵﯶﯷﯸﯹﯺﯻﯼ
Ko onon yo suddiiɓe Annabiijo on ! Kala adduɗo e mooɗon bone ɓannguɗo, lepte ɗen sowirante mo cowalle ɗiɗi! Ɗum wonii ko newanii Alla
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟﭠ
Kala e mooɗon ɗoftiiɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, o golli ko moƴƴi, Men yoɓiray mo njoɓdi makko ndin laaɓi ɗiɗi, Meɗen marani mo kadi, arsike tedduɗo
ﭡﭢﭣﭤﭥﭦﭧﭨﭩﭪﭫﭬﭭﭮﭯﭰﭱﭲﭳﭴﭵ
Ko onon yo suddiiɓe Annabiijo! On wa’aa wano gooto e suddiiɓe ɓen. Si on gomɗii, haray wata on yergin konngol, sakko on mo ñawu [tuuyo] woni e ɓernde mun tamƴinoo. Wowlon konngol moƴƴol
ﭶﭷﭸﭹﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉﮊﮋﮌﮍﮎﮏﮐﮑ
Ñiiɓee ka cuuɗi mon; wata on feññinir cuɗaari mon, wano wirtaare majjere adinooɓe. Ñiiɓnee Julde nden, totton askal on, ɗoftoɗon Alla e Nulaaɗo Makko on. Anndee ko Alla faandii, ko ittanta on e tuuɗe, onon yimɓe suudu [Annabiijo], O laɓɓinira on laɓɓingol
ﮒﮓﮔﮕﮖﮗﮘﮙﮚﮛﮜﮝﮞﮟﮠﮡ
Jantee ko wonaa e janngeede ka cuuɗi mon, immorde e Aayeeje Alla, e Sunna. Pellet, Alla laatike Newiiɗo, Humpitiiɗo
ﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕﯖﯗﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞﯟﯠﯡ
Pellet, juulɓe worɓe ɓen e juulɓe rewɓe ɓen, e gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen, e ɗoftiiɓe worɓe ɓen e ɗoftiiɓe rewɓe ɓen, e goonguɓe worɓe ɓen e goonguɓe rewɓe ɓen, e muññiiɓe worɓe ɓen e muññiiɓe rewɓe ɓen, e yankiniiɓe worɓe ɓen e yankiniiɓe rewɓe ɓen, e sakkotooɓe worɓe ɓen e sakkotooɓe rewɓe ɓen, e hoorooɓe worɓe ɓen e hoorooɓe rewɓe ɓen, e worɓe reenooɓe farjuuji mun e rewɓe reenooɓe farjuuji mun, e worɓe jantotooɓe Alla ko ɗuuɗi ɓen e rewɓe jantotooɓe ɓen: Alla maranii ɓen, haforanal e njoɓdi mawndi
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟﭠﭡﭢﭣﭤﭥﭦﭧﭨﭩﭪ
Alanaa gomɗiɗo gorko, wanaa gomɗinɗo debbo, si Alla e Nulaaɗo Makko on ñaawii fiyaaku, nde suɓagol e fiyaaku maɓɓe on. Kala non yedduɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, haray o majjii majjere ɓanngunde
ﭫﭬﭭﭮﭯﭰﭱﭲﭳﭴﭵﭶﭷﭸﭹﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉﮊﮋﮌﮍﮎﮏﮐﮑﮒﮓﮔﮕﮖﮗﮘﮙﮚﮛﮜﮝ
Janto tuma maakanayno-ɗaa on mo Alla neemini e mun, moƴƴu-ɗaa e makko: "Jogitano suddiiɗo maa on, hoore-maa, hulaa Alla", hiɗa suuɗa e fonndo maa, ko Alla feññinta. Hiɗa hula yimɓe ɓen, kono ko Alla fotu-ɗaa hulude. Tuma Zaydu huntunoo e (suddiiɗo) on haaju, Men resin-maa mo, fii wata ɓittere wonu e gomɗimɓe ɓen, e (resugol) suddiiɓe nodditiraaɓe maɓɓe ɓen, si ɓen huntii e maɓɓe haaju. Yamiroore Alla nden laatike golleteende
ﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕﯖﯗ
Feloore alanaa Annabiijo on, e kon ko Alla daginai mo, ɗum ko ñaawoore Alla e ɓen feƴƴuɓe ado makko. Ñaawoore Alla nde wonii eɓɓaande hoddiraande
ﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦ
Ɓen yottiinooɓe nule Alla ɗen, ɓe no hula Mo, ɓe hula goɗɗo goo si wanaa Alla. Alla yonii hasboowo
ﯧﯨﯩﯪﯫﯬﯭﯮﯯﯰﯱﯲﯳﯴﯵﯶﯷﯸﯹ
Muhammadu wonaali baaba hay goot e worɓe mon, ko [o] woni, ko Nulaaɗo Alla e timmoode Annabaaɓe. Alla laatike Annduɗo kala huunde
ﯺﯻﯼﯽﯾﯿﰀﰁ
Ko onon yo ɓen gomɗimɓe, jantoree Alla jantoore ɗuuɗunde
ﰂﰃﰄﰅ
Subhinee Mo bimmbi e kiikiiɗe
ﰆﰇﰈﰉﰊﰋﰌﰍﰎﰏﰐﰑﰒﰓﰔ
Ko Kanko woni yurmeteeɗo on, -e Malaa’ikaaɓe Makko ɓen (du’orana on), - fii no O yaltinira on e niɓe faade e annoora. O siforii hinnotooɗo gomɗimɓe ɓen
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚ
Hiwrondiral maɓɓe ngal ñalnde ɓe hawrata e Makko, ko "Salaam" [kisiyee], O maranii ɓe mbarjaari teddundi
ﭛﭜﭝﭞﭟﭠﭡﭢ
Ko an yo Annabiijo ! Men nulirii ma [fii yo wonu] seediiɗo, e wewlinoowo e jertinoowo
ﭣﭤﭥﭦﭧﭨﭩ
e noddoowo faade e Alla, duŋayee Makko; e pitilol jalɓungol
ﭪﭫﭬﭭﭮﭯﭰﭱﭲ
Wewlinir gomɗimɓe ɓen, wonnde no woodani ɓe ka Alla, ɓural mawnungal
ﭳﭴﭵﭶﭷﭸﭹﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀ
Wata a ɗofto heeferɓe ɓen e naafiqiiɓe ɓen, ɗuurno (e) lorra maɓɓe kan, fawo-ɗaa e Alla. Sabu Alla yonii ka fawee
ﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉﮊﮋﮌﮍﮎﮏﮐﮑﮒﮓﮔﮕﮖﮗﮘ
Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! Si resii rewɓe gomɗimɓe ɓen, refti on seerii ɓe ado on meemondirde e maɓɓe, haray alanaa on e maɓɓe, edda mo ɓe eddinotoo. Dakmitiree ɓe [njooɓa], seeriron ɓe cergal laɓaangal
ﮙﮚﮛﮜﮝﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕﯖﯗﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦﯧﯨﯩﯪﯫﯬﯭﯮﯯﯰﯱﯲﯳﯴﯵﯶﯷﯸﯹ
Ko an yo Annabiijo ! Men daginanii ma suddiiɓe maa ɓen ɓe jonnu-ɗaa teŋe mun ɓen, e ɓen [horɓe] ɓe jeyru-ɗaa ñaamo maa, e ɓen [dahaaɓe] ɓe Alla neldu-maa, e jiwɓe bappa maa, e jiwɓe yaayiraaɓe maa, e jiwɓe kaawu-maa, e jiwɓe neeniraaɓe maa, - ɓen feridunooɓe e maa, - e suddiiɗo gomɗinɗo, si o yeɗii hoore-makko Annabiijo on, si Annabiijo on kadi faandike resugol mo : ɗum ko ko heerani maa, gaanin gomɗimɓe ɓen. Gomɗii Meɗen anndi ko Men farli e maɓɓe kon, e fii suddiiɓe maɓɓe ɓen, e ko ɓe jeytiri ñaame maɓɓe ɗen, fii wata ɓiɗteende wonu e maaɗa. Alla laatike haforoowo, Hinnotooɗo
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟﭠﭡﭢﭣﭤﭥﭦﭧﭨﭩﭪﭫﭬﭭﭮﭯﭰﭱﭲﭳﭴﭵﭶﭷﭸﭹ
Hiɗa nennintina on mo yiɗu-ɗaa (nennintinnde) e maɓɓe, ɓaɗtinaa e maaɗa on mo yiɗu-ɗaa. E on mo ɗaɓɓu-ɗaa (belagol ka mun) e ɓen ɓe nennitu-ɗaa, bakkaaku woo fawaaki ma. Ko ɗum ɓuri ɓadaade e ko ɓuɓɓinta ɓerɗe maɓɓe, hara ɓe sunotaako, ɓe weltora kadi ko okku-ɗaa ɓe kon, ɓe fow maɓɓe. Alla no Anndi ko woni e ɓerɗe mon. Alla laatike Annduɗo, Muññiiɗo
ﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉﮊﮋﮌﮍﮎﮏﮐﮑﮒﮓﮔ
Rewɓe ɓen dagitantaako ma ɓaawo [ɓee ɗoo], wanaa nde waɗtitirtaa ɓe genndiraaɓe goo, hay si ŋari ɓen ɗon haawnii ma; si wanaa ɓe jeyru-ɗaa ñaamo maa ɓen. Alla laatike tommbiiɗo kala huunde
ﮕﮖﮗﮘﮙﮚﮛﮜﮝﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕﯖﯗﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦﯧﯨﯩﯪﯫﯬﯭﯮﯯﯰﯱﯲﯳﯴﯵﯶﯷﯸﯹﯺﯻﯼﯽﯾﯿﰀﰁ
Ko onon yo ɓen gomɗimɓe ! Wata on naatu ka cuuɗi Annabiijo on, si wanaa hara on nodda e ñaametee, hara wanaa yo on habbito ko ɓenndi ka makko. Kono si on noddaa ma, naatee. Si on ñaamii, sentee, hara on ɗaɓɓaali haala. Anndon ɗum mooɗon, hino lorraynoo Annabiijo on, kono o hersa (haalannde) on, Alla non ɗalataa [yamirde] goonga. Si on lanndoto (suddiiɓe makko) ɓen haaju, lanndoree ɓe ɓaawo wirngallo: ko ɗum mooɗon, ɓuri laaɓannde ɓerɗe mon e ɓerɗe maɓɓe. Haananaa on nde lorroton Nulaaɗo Alla on, wanaa nde resoton suddiiɓe maɓɓe ɓen ɓaawo makko, poomaa; pellet, waɗugol mon ɗum, wonii ko mawni ka Alla
ﰂﰃﰄﰅﰆﰇﰈﰉﰊﰋﰌﰍ
Si on feññinii huunde, maa on suuɗii nde, pellet, Alla laatike annduɗo kala huunde
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟﭠﭡﭢﭣﭤﭥﭦﭧﭨﭩﭪﭫﭬﭭﭮﭯﭰﭱ
Bakkaatu fawaaki ɓe e baabiraaɓe maɓɓe ɓen, wanaa kadi ɓiɗɓe maɓɓe ɓen, wanaa banndiraaɓe maɓɓe ɓen, wanaa e ɓiɗɓe banndiraaɓe maɓɓe ɓen, wanaa e ɓiɗɓe miññiraaɓe maɓɓe rewɓe ɓen, wanaa e rewɓe maɓɓe ɓen, wanaa e ɓen ɓe ɓe jeyiri ñaame maɓɓe. Hulee Alla (yo suddiiɓe). Pellet, Alla siforii seediiɗo kala huunde
ﭲﭳﭴﭵﭶﭷﭸﭹﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀ
Pellet, Alla e Malaa’ikaaɓe Makko ɓen, hiɓe du’anaade Annabiijo on; ko onon yo ɓen gomɗimɓe, juulee e makko, toranoɗon [Mo] kisiyee
ﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉﮊﮋﮌﮍﮎﮏ
Pellet, ɓen lorrooɓe Alla e Nulaaɗo Makko on, Alla huɗii ɓen aduna e laakara, O hebilanii ɓe kadi lepte hoynooje
ﮐﮑﮒﮓﮔﮕﮖﮗﮘﮙﮚﮛﮜ
Ɓen kadi lorrooɓe gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen, e hoore ko ɓe faggitaaki, gomɗii ɓe ronndike fenaande e bakkaatu ɓannguɗo
ﮝﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤﮥﮦﮧﮨﮩﮪﮫﮬﮭﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕ
Ko an yo Annabiijo! Maakan suddiiɓe maa ɓen, e jiwɓe maa ɓen, e genndiraaɓe gomɗimɓe ɓen, nde ɓe joltinta e maɓɓe, wutteeji maɓɓe ɗin: ko ɗum ɓurata ɓaɗtaade, nde ɓe annditetee, hara ɓe torraaka. Alla laatike Haforoowo, Hinnotooɗo
ﯖﯗﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦﯧﯨﯩﯪ
Pellet, si naafiqiiɓe ɓen haɗitaaki, e ɓen ɓe ñawu (sikkitaare) woni e ɓerɗe mun, e fena-fenta’en ka saare Madiina, ma Men wurtite e maɓɓe, refi ɓe kawtirtaa e maaɗa ton, si wanaa seeɗa
ﯫﯬﯭﯮﯯﯰﯱﯲ
Ko huɗaa ɓe. Kala ka ɓe tawaa, ko ɓe nanngetee ɓe, ɓe waree wargol
ﯳﯴﯵﯶﯷﯸﯹﯺﯻﯼﯽﯾﯿﰀ
Ɗum ko sunna Alla e ɓen wulinooɓe ko adii. A heɓantaa laawol (sunna) Alla ngol, battiigu
ﭑﭒﭓﭔﭕﭖﭗﭘﭙﭚﭛﭜﭝﭞﭟﭠﭡﭢ
Yimɓe ɓen o lanndo maa fii Darngal. Maaku : "Anndee ganndal daragol maggal, ko ka Alla woni". E ko anndin maa, wonnde no hasii hara Darngal ngal ɓadike
ﭣﭤﭥﭦﭧﭨﭩﭪ
Pellet, Alla huɗii heeferɓe ɓen, O kammbiranii ɓe kadi dulboowe
ﭫﭬﭭﭮﭯﭰﭱﭲﭳﭴ
ko ɓe luttooɓe ton poomaa. Ɓe heɓataa giɗo, wanaa ballo
ﭵﭶﭷﭸﭹﭺﭻﭼﭽﭾﭿﮀ
Ñalnde geece maɓɓe ɗen waylitetee ka Yiite, ɓe wi`ay: "Ee jalla amen! Hara men ɗoftino Alla, men ɗoftii Nulaaɗo on
ﮁﮂﮃﮄﮅﮆﮇﮈﮉ
Ɓe wi`a: "Joomi amen, Menen men ɗofti hooreeɓe amen e mawɓe amen, ɓe majjini men e laawol ngol
ﮊﮋﮌﮍﮎﮏﮐﮑﮒ
Joomi amen, tottu ɓe cowanlle ɗiɗi e lepte ɗen, huɗaa ɓe kuddi mawndi
ﮓﮔﮕﮖﮗﮘﮙﮚﮛﮜﮝﮞﮟﮠﮡﮢﮣﮤ
Ko onon yo ɓen gomɗimɓe! Wata on wa’u wa ɓen lorrunooɓe Muusaa, Alla woɗɗini mo e ko ɓe wi`i kon, tawde o wonii tedduɗo ka Alla
ﮥﮦﮧﮨﮩﮪﮫﮬﮭ
Ko on yo ɓen gomɗimɓe! Hulee Alla, wowlon konngol feewungol
ﮮﮯﮰﮱﯓﯔﯕﯖﯗﯘﯙﯚﯛﯜﯝﯞ
[Si on waɗii ɗum], O moƴƴinanay on golle mon, O haforana on junuubi mon. Kala ɗoftiiɗo Alla e Nulaaɗo Makko on, haray o maliraama maloore mawnde
ﯟﯠﯡﯢﯣﯤﯥﯦﯧﯨﯩﯪﯫﯬﯭﯮﯯﯰﯱﯲ
Men weeɓitii hoolaare nden e dow kammuuli ɗin, e leydi ndin e pelle ɗen, ɗi haɗitii ronndagol nde, ɗi huli (battane) majji, neɗɗo on kan ronndii nde; tawde pellet, o wonii ɗuuɗuɗo-tooñude [hoore-mun], majjaaɗo [battane ɗum]
ﯳﯴﯵﯶﯷﯸﯹﯺﯻﯼﯽﯾﯿﰀﰁﰂﰃ
[Neɗɗo on ronndiraama ɗum], no Alla leptira naafiqiiɓe worɓe ɓen e naafiqiiɓe rewɓe ɓen, e sirkooɓe worɓe ɓen e sirkooɓe rewɓe ɓen, e (no) Alla jaɓirana gomɗimɓe worɓe ɓen e gomɗimɓe rewɓe ɓen tuububuyee. Alla laatike Haforoowo, Hinnotooɗo

Al-Qur'aana


Tuesday, August 18, 2026

Don't forget us in your sincere prayers